Fiskalni svet je v najnovejšem poročilu opozoril na občutno povečanje primanjkljaja državnega proračuna v preteklem letu, ki po njihovih ocenah ni več posledica izrednih zunanjih okoliščin, temveč ukrepov domače ekonomske politike. Odhodki so v tem obdobju rasli kar petkrat hitreje kot leto prej, tekoča poraba celotnega sektorja država pa je presegla ocenjeno rast bruto domačega proizvoda. Takšna gibanja po mnenju neodvisnega organa predstavljajo resno tveganje za dolgoročno vzdržnost javnih financ. Analiza kaže, da se struktura primanjkljaja spreminja, saj so krizni izdatki, povezani z epidemijo in energetsko draginjo, usahnili, nadomestila pa jih je povečana strukturna poraba. Fiskalni svet poudarja, da visoka rast porabe v času, ko se gospodarstvo ne nahaja več v izrednih razmerah, omejuje prostor za morebitno ukrepanje v prihodnjih krizah. Svet poziva vlado k previdnejšemu načrtovanju fiskalne politike in upoštevanju postavljenih fiskalnih pravil. Opozorila prihajajo v času, ko se pripravljajo novi proračunski dokumenti, pri čemer bo morala država uravnotežiti potrebe po investicijah z zahtevami po stabilizaciji javnega dolga. Fiskalni svet izpostavlja, da je rast odhodkov brez ustreznega kritja v prihodkih dolgoročno nevzdržna in bi lahko privedla do potrebe po restriktivnih ukrepih v prihodnje.

Ekonomisti Wifo in IHS napovedujejo, da bo avstrijski proračunski primanjkljaj letos znašal 4,6 oziroma 4,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Zaradi proračunske konsolidacije oba inštituta pričakujeta, da bo prihodnje leto primanjkljaj 4,2 odstotka, leta 2027 pa 4,0 odstotka. Fiskalni svet je nedavno podal podobne ocene proračuna.

Predsednik Črne gore, Jakov Milatović, se je udeležil seje skupščine Črne gore, kjer je poslancem predstavil predloge za izvolitev člana Fiskalnega sveta in varuha človekovih pravic in svoboščin. Milatović je 7. marca 2025 predlagal Stevana Gajevića za člana Fiskalnega sveta, 4. decembra 2025 pa Sinišo Bjekovića za varuha človekovih pravic in svoboščin. V svojem nagovoru je Milatović poudaril pomen krepitve institucij, ki zagotavljajo fiskalno odgovornost, transparentnost in učinkovito zaščito človekovih pravic.

Španski javni dolg je v tretjem četrtletju presegel 1,7 bilijona evrov, kar je rekordna vrednost. Kljub temu se je delež dolga v BDP zmanjšal na 103,2 %, je sporočila španska centralna banka.

Ekonomski in socialni strokovnjak Christoph Badelt z dunajske Ekonomske univerze se je v razpravi o reformi socialne pomoči zavzel za (ponovno) uvedbo minimalnih zneskov namesto trenutno veljavnih najvišjih. Kot je dejal predsednik Fiskalnega sveta na torkovi tiskovni konferenci, gre pri logiki socialne politike lahko le za minimalne zneske. Glede potenciala za varčevanje je ponovno opozoril na majhen delež socialne pomoči v socialnem proračunu.

Primanjkljaj državnega proračuna je v prvih 11 mesecih, brez upoštevanja interventnih ukrepov, dosegel približno milijardo evrov. Fiskalni svet opozarja, da je predvideni decembrski primanjkljaj 852 milijonov.

Fiskalni svet je v analizi predloga zaključnega računa proračuna Republike Srbije za leto 2024 ugotovil, da se je srbska vlada v tem letu zadolžila bolj, kot je bilo potrebno za financiranje deficita in zapadlega dolga. Opozorili so tudi na sistemske pomanjkljivosti pri upravljanju denarja, saj je rast dolga presegla deficit.

Fiskalni svet je opozoril, da bo učinek sprememb plačnega sistema v javnem sektorju približno dvakrat višji od prvotnih ocen. Vlada je zavrnila očitke o odstopanju od začrtane fiskalne poti in zatrdila, da je načrtovana fiskalna politika v mejah dopustnih odstopanj.

Poljski premier Donald Tusk je pred sejo vlade napovedal, da bo vlada obravnavala možnost zvišanja davka na dobiček bank, saj država potrebuje več denarja. V Bolgariji pa Fiskalni svet napoveduje, da bi lahko proračunski primanjkljaj do konca leta 2025 dosegel 5,1 % BDP, kar znaša približno 9,4 milijarde leva.

Primanjkljaj javnih financ v Sloveniji je v prvi polovici leta dosegel 800 milijonov evrov, kar je 750 milijonov evrov več kot lani, kot poroča Fiskalni svet. Minister za finance, Klemen Boštjančič, je za RTV Slovenija izjavil, da je ta primanjkljaj v skladu z načrti, kar je vzbudilo presenečenje in različne odzive.

Fiskalni svet je opozoril na povečanje proračunskega primanjkljaja, ki ga povzročata tekoča poraba in zmanjšanje proračunskih prihodkov. Primanjkljaj državnega proračuna brez interventnih ukrepov je v prvih osmih mesecih znašal okoli milijardo evrov, medtem ko je bil v enakem obdobju lani skoraj izravnan.